Možgani so najbolj kompleksen in še vedno skrivnosten organ. Kljub moderni tehnologiji do danes znanost ni uspela dokončno razvozljati delovanja človeških možganov.

Možgane sestavljajo v grobem možganska skorja, možganska jedra in bela substanca.

Osnovne enote možgnovine so možganske celice, imenovane nevroni in oporno tkivo, imenovano glia.

Posamezni nevroni imajo veliko število izrastkov, ki z izrastki drugih nevronov komunicirajo preko špranje, imenovane sinapsa ( zgornja slika levo spodaj).

Nativni posnetek možganovine in nevronskih komunikacij zelo zgovorno prikazujeta spodnji sliki.

Vsak nevron neprestano komunicira s stotinami drugih nevronov. To pomeni, da možgani delujejo neprestano in nevroni med seboj zelo bogato komunicirajo preko ti. nevronske mreže. Izraz ˝nevronske mreže˝ je v nevroznanost upeljal slovenski fizik dr. Mitja Peruš.

Kratka predstavitev zelo komplicirane možganske strukture je prikazana zato, da se lahko vsakdo zamisli nad mentalnimi potenciali, ki jih nosi v svoji glavi. Možgani so struktura, ki je sposobna izredne ustvarjalnosti, kreativnosti, je brezmejna in unikatna. V vsej tej kompleksnosti pa se skrivajo tudi zahrbtne in številne možnosti disfunkcij, okvar in bolezenskih nepravilnosti.

Bazična funkcija našega funkcioniranja je spomin, ki je kompleksna in odvisna od dobre povezave številnih predelov možganovine. Naša dobra funkcionalnost je brez dvoma odvisna ravno od dobre spominske funkcije. Če začne spomin pešati do take mere, da postane to za nas v vsakodnevnem delovanju moteče, pomeni da moramo poiskati pomoč.

Motnja je lahko prehodna, lahko je postopno progresivna, lahko nastopi hitro ali počasi. Določen vrste motnje spomina so s primerno terapijo reverzibilne, lahko se izboljšajo, lahko se ustavijo, lahko pa njihovo napredovanje bistveno upočasnimo.

Zato je smiselno čim prej ugotoviti vzrok in podvzeti ustrezne terapevtske ukrepe.

dr. Vida Drame Orožim
nevrolog in psihiater